Zdenka Maltar: ŽULENJE TOLGE

196249592_1471627079902344_4918365824090168104_n

Fotografija: Ivo Klopotan

ŽULENJE TOLGE

V plavi hiži žuliš tolgu,
fleke z robenine v lugu od pepela,
od zemle toste.
Žuliš letni med, zelenoga kuščera.
V kropu kaču, švic z koperta našiti,
vse mrzle zime, na križeke, na gombeke,
z plafte debele črnoga, grdoga ftiča,
skorenu krf.
Žuliš do kotrigi rezdrti,
do korejna, semena, zajne makove zrnčice.
Na zviru spiraš tolgu vu vodi
z malo zlatnega pieska potočnoga, smejajuču ribu.
V zajne plavlenje zapiraš kristalno sonce.
Joko zemle goče tve solze.
Z riečima hajcaš jognja,
presušaš v kujnici do kosti sprane falačeke sna.
Na mačkovu repu
sfrkana tolga je vajnkuš za još jenu
gluhu nuoč.